Filmsko slovo od poletja v parku Škocjanske jame

Imeti na murvinem vrtu Promocijsko kongresnega centra Pr Nanetovh projekcije ne igranih filmov in video gradiva posnetega v teh krajih, krajih Biosfernega območja Kras (BOK), o njihovi naravi ter kulturi in še več kot to. Spodbuditi filmsko oziroma video produkcijo, ki naj zabeleži čim več vsebin s področja jam, narave in kulture na tem območju. In ne nazadnje hraniti digitalno avdio in video bazo gradiva, ki naj bo dostopna čim širšemu krogu raziskovalcev. To so bili povodi za organizacijo prvega bienalnega Festivala znanstvenega in dokumentarnega filma o JAM-ah, NAR-avi in KULT-uri v parku Škocjanske jame. Zgodil se je v okviru treh tematskih petkovih večerov v septembru.

Pripravili smo izbor filmov in video gradiva, ki je na upravo parka med januarjem in aprilom prispelo po pošti, smo ga izbrskali v Slovenskem filmskem arhivu oziroma ga posneli kar sami s strokovno pomočjo. Največ gradiva je bilo zbranega za sklop filma o kulturni dediščini, zato smo bili pri tem primorani narediti še ožji vsebinski izbor. Drugače je bilo z jamarskim gradivom in gradivom o naravi, kjer smo program morali zapolniti še z našo video produkcijo, geografsko pa se nismo omejevali na območje BOK. Za jamarski film se tudi v bodoče pri pripravi programa ne bomo omejevali na to območje ter tako kot edini »jamski park« v Sloveniji skušali čim celoviteje zajeti tematiko.

In potem smo postavili gradivo na ogled.

Prvi petek, 7. septembra 2012: Kulturna dediščina

Na čarobno osvetljenem murvinem vrtu smo si, po uvodnem predavanju prof. dr. Naška Križnarja iz Avdiovizualnega laboratorija ZRC SAZU o pomenu ustvarjanja in zbiranja video gradiva o vsakdanjem dogajanju na širšem območju PŠJ, ogledali prvih šest enot. Publika je za tretjeuvrščeni film večera zbrala film v produkciji Triglav filma »100 km življenja« iz leta 1958,  ki prikazuje utrip vsakdanjega življenja železničarjev in potnikov na poti iz Krasa v Istro konec 50. let 20. stol. Gre za imeniten dokument takratnih navad, nošnje ljudi in delovnega ritma železničarjev. Drugo mesto je pripadlo kratkemu dokumentarnemu filmu »Vizita«, ki je leta 1998 nastal v Produkciji Sokolski dom iz Ilirske Bistrice. Nastajal je med leti 1994 in 1998 in gledalcem ponuja malo drugačen pogled na tradicionalno prireditev, ki se je na bistriškem razvila iz nabora. Publika je za film večera izbrala video gradivo dr. Naška Križnarja »Vrbiške šjme«, ki je pokazal utrinke dogajanja v Vrbici na pustno nedeljo in pepelnico ter  intervju s pokojnim Marjanom Prosenom, enem od nekdanjih organizatorjev vrbiškega pustovanja. Zmontirano gradivo bo nared kot del dokumentacije morebitnega vpisa vrbiških šjm v register seznama žive kulturne dediščine Slovenije.    

Drugi petek, 14. septembra 2012: Jame

Na večer jamarskega filma je bilo mraz, zato smo se odločili projekcijo izpeljati v notranjosti promocijsko-kongresnega centra. Tokrat je publika, ki so se ji pridružili tudi nekateri slovenski jamarji ter udeleženci tu potekajoče mednarodne konference o znanstvenem raziskovanju v turističnih jamah, na tretje mesto postavila dokumentarni film Jadrana Sterleta »Načrti podzemlja«, ki je v produkciji RTV Slovenija nastal leta 2010. V njem strokovnjaki iz Inštituta za raziskovanje krasa spregovorijo o jamah s poudarkom na zgodovini jamarskih načrtov in njihovega izdelovanja ter potrebnih inštrumentih. Drugo mesto je publika dodelila znanstvenemu filmu, ki je zaradi svoje dolžine (40 min) žal konkuriral v njemu tematsko nenaklonjenem večeru. Šlo je za film Žige Goriška »Push Bura. Kakšno se vam zdi življenje v Ilirski Bistrici 1996-2011«, ki je nastal v Produkciji Sokolski dom leta 2011. Gre za etnografski film, ki vzame 15 minutni film članov Produkcije Sokolski dom iz leta 1996 in ga nadgradi s primerjalnim gradivom iz leta 2011. Film s partecipacijsko metodo predstavi kvaliteto življenja v Ilirski Bistrici skozi oči njenih prebivalcev. Petnajstletni časovni razmak pokaže tudi spremembe v podobi kraja. Naslov filma jamarskega večera si je prislužil kratek poljudni film ali video kolaž Edgarda Maurija »∏ρωτεύς« evolution, ki je nastal leta 2012 v produkciji Speleovivarija Erwina Pichla iz Trsta. Film predstavi problematiko raziskav razširjenosti proteusa in njemu podobnih vrst na planetu, ki temeljijo na predpostavkah o možnih razlogih za določitev prilagajanja na življenje v temi in razlogih neotenije.

Slavnostna nedelja, 16. septembra 2012: Vremska dolina

Izven festivalske konkurence smo TKŠD Urbanščici pomagali izpeljati predpremiero naknadno predloženega dokumentarnega filma Jadrana Sterleta »Zakriti premogovniki Krasa«, ki je nastal v produkciji RTV Slovenija leta 2011. Film je bil predstavljen tam, kjer je med drugim nastajal, na mestu vremskega premogovnika. Da je med njimi še kako živa zavest o tej tematiki, je pokazal ogromen odziv domačinov, ki so dobesedno zasedli dvorano Šhta. S svojo prisotnostjo pa nas je počastil tudi divaški župan Drago Božac, ki je podprl prizadevanja vremske občinske svetnice Mirjam Frankovič Franetič za ohranitev in valorizacijo premogovniške dediščine v dolini. Če smo skupaj z Jadranom, Mirjam in Dragico uspeli kaj premakniti, si v Parku štejemo v veliko čast.    

Tretji petek, 21. septembra 2012: Narava in Netopir

Festival smo zaključili z večerom filma o naravi. Ob tej priložnosti smo bili počaščeni z obiskom številčne štajerske ekipe, ki je prišla podpreti svoja favorita Adrijano Novak in Davorina Preisingerja iz Nove Cerkve. Njunima dvema filmoma je publika dodelila tretje in drugo mesto. Tretje je dodelila njunemu letošnjemu dokumentarnemu filmu »Šentanski rudnik«, ki pripoveduje izjemno zanimivo zgodbo o rudarjenju živega srebra v Podljubelju, na drugo pa film »Sitarjevec«, ki sta ga posnela leta 2009. Gre za 12 minutno predstavitev leta 1965 opuščenega Litijskega rudnika, ki po svoji mineraloški bogatosti in slikovitosti velja za »kralja« med opuščenimi slovenskimi rudniki. In verjemite mi, da so bili posnetki prekrasni. Naziv filma večera pa je publika dodelila predstavitvenemu filmu »Park Škocjanske jame«, ki ga je leta 2006 izdelala ekipa Jureta Škrlepa iz Video Pro. Film poleg svetovno znanih jam predstavi tudi park z vplivnim območjem vred.    

Sledila je razglasitev filma festivala, ki ga je med tremi petkovimi zmagovalci izbrala komisija sestavljena iz članov festivalskega organizacijskega odbora. Med video gradivom o Vrbiških šjmah in video kolažem o razvoju proteusa je bila odločitev za »boljšega« nemogoča. Zato se je odbor odločil, da bo s prvim festivalskim Netopirjem spodbudil amatersko skupino Edgarda Maurija iz Speleovivarija v Trstu k nadaljnjemu delu na področju promocije podzemeljske favne. V Parku namreč menimo, da vsak napor za ohranitev naše narave in kulturne dediščine zanamcem šteje. Ali drugače: Če želimo zanamcem pustiti vsaj tisto kar smo prejeli, moramo pri tem sodelovati vsi, tako stroka kot ljubitelji.