Izročilo hiše

»Na  robu vasi nad globeljo reke Reke pred vstopom v Škocjanske jame, tik pred položno potjo, ki je včasih vodila turiste v Mahorčičevo jamo in po kateri so ob suši gonili napajat živino h reki, je ob glavno cesto Matavun - Vremski Britof postavljena imenitna domačiji in gostilna, ki je kasneje nudila prenočišča najrazličnejšim gostom (Eda Belingar, 2008).«

Hiša je bila vrisana na katastrsko mapo leta 1819, vendar se domneva, da je starejša. Poznamo tri hišna poimenovanja: Pr Lesandrovh, Pr Nanetovh in Pr Ankici.

Prvi znani lastnik je bil od 40. let 19. stoletja Franc Josip Mahorčič (1817-1883), sin nakelskega župana Josipa Mahorčiča po katerem je od 1819 poimenovana Mahorčičeva jama. V tej hiši je imel prvo gostilno njegov sin Aleksander (1849-1907) z ženo Marijo Dobrovoljny. Po smrti moža, je žena prodala domačijo sorodnici Julijani Mahorčič, poročeni Gombač – »Janezvi« iz Matavuna, ki jo je kupila za enega od svojih sinov, Ivana Gombača (1847-1907). Slednji je z ženo Marijo (»Marico«; 1884-1972), hčerjo župana Ivana Dujca z Loke pri Zavrhku, in  hčerjo Ano Marijo (»Ankico«; 1913-2001) od leta 1912 nadaljeval z gostilniško obrtjo ter začel z  oddajanjem sob zlasti tržaškim letoviščarjem. Tu so v tem času občasno preživljale tudi različne okoliške družine, saj je bilo prostora na pretek. Pred letom 1926 je bil v poslopju za hišo nekaj časa sedež Občine Naklo, ki je takrat bila ena največjih občin na Krasu. Med obema svetovnima vojnama je objekt kratek čas služil kot sanatorij za pljučne bolnike.

Po drugi svetovni vojni je bila gostilna sprva v najemu gostinskega podjetja Risnik iz Divače (HTG Sežana), kasneje pa jo je vzel v najem Franc Gombač iz Naklega. V tem obdobju so na dvorišču predvajali filme potujočega kina, prirejali plese in ljudske igre, okoliški možakarji so strastno balinali in kartali. Med šolskim letom so tu prenočevale učiteljice, ki so poučevale v osnovni šoli v Škocjanu, ki je delovala od 1845 do 1962. Gostilno so po naročilu inšpekcije zaradi dotrajanosti leta 1967 zaprli. Kljub zaprtju gostilne, je v hiši do svoje smrti (leta 2001), prebivala gospa Ankica. Leta 2006 je poslopje kupil Park Škocjanske jame, Slovenija.