Ob (dvain)dvajseti obletnici o turizmu v naših krajih skozi čas

Bil je miren petek popoldan 10. marca 2023, ko so se po treh šolskih letih z avtobusoma v Matavun pripeljali predstavniki sedmih od osmih osnovnih šol naše Mreže šol parka Škocjanske jame (v nadaljevanju MŠ PŠJ), ki so sodelovali pri vsakoletni raziskovalni nalogi v počastitev mednarodnega dneva žena. V šolskem letu 2022/2023 so se pod budnim očesom mentoric posvetili raziskovanju turizma v naših krajih skozi čas. Čeprav je potek dogajanja po dvaindvajsetih letih vpletenim tako rekoč že v krvi, je moralo preteči nekaj časa, da smo se ponovno začutili. Tako, v živo.

Kljub temu, da začetki segajo že v konec 90. let 20. stol., letos mineva dvajset let od uradne ustanovitve s strani Republike Slovenije nagrajene in mednarodno prepoznane MŠ PŠJ, ki jo od 2003. osebje javnega zavoda Park Škocjanske jame, Slovenija (v nadaljevanju JZ PŠJ) ob podpori ravnateljic in vodstva JZ PŠJ soustvarja in razvija z zainteresiranimi učiteljicami osnovnih šol v porečju in nad pozemnim tokom Reke.
Današnje območje s katerim JZ PŠJ upravlja na različne načine je nadgradnja nekdanje turistične destinacije Škocjanskih jam in s strani Unesca priznane lokacije izjemne univerzalne vrednosti, ki ji z vmesnimi padci iz leta v leto raste obisk. Mednarodne konvencije in slovenska zakonodaja katerim je lokacija zavezana, JZ PŠJ med drugim usmerjajo k trajnostnim oblikam turizma. Letošnja etnološka raziskovalna tema je tako posredno pod drobnogled vzela  gospodarsko panogo in obliko družbenega gibanja, ki že stoletja zaznamuje ta prostor in potrjuje trditev letošnje slavnostne gostje doc. dr. Petre Kavrečič, da je turizem star toliko kot človeštvo samo. No, pri nas zagotovo 3000 let. Kar pravšnja tema za obeležitev naše okrogle obletnice, kajne?
Naši nadobudni raziskovalci in ustvarjalci so se posvetili oblikam turizma, počitka in dopusta prebivalcev UNESCO biosfernega območja Kras in porečja Reke nekoč ter njihovim spremembam skozi čas.

Učenci izbirnega predmeta Turistična vzgoja 9. razreda Osnovne šole Podgora iz Kuteževega so pod mentorstvom Nataše Zidar in Jane Smajla raziskali kako so dopustovali Koćanci rojeni pred 1955 in tisti, ki so bili rojeni po 1955. Ugotovili so, da so predstavniki obeh skupin v mladosti večinoma ostajali doma, zaradi dela na kmetiji in pomanjkanja denarja. Izjema so bile ženske, ki so hodile na organizirana enodnevna romanja na Trsat, Brezje in Sveto goro. Ko so si ustvarili družine, so predstavniki mlajše skupine hodili na enodnevne izlete na hrvaško obalo ali pa na daljše počitnice v kraje, kjer so imela bistriška podjetja svoje počitniške kapacitete. Kot zanimivost povedo, da razglednice danes zamenjujejo pametni telefoni in sprotno pošiljanje slik z dopusta.      

Na Osnovni šoli Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice so učenci 7. in 8. razreda pod mentorstvom Vere in Benjamine Frank izvedli terensko raziskavo »Od furmanov do rock koncertov«. Raziskali so zgodbi dveh zanimivih gostilničark. None Pepce, ki je v prvi polovici 20. stol. odprla furmansko gostilno Zemonska vaga, in Janje Spetič, ki vodi bar Oranž, kateri deluje v sožitju s klubom MKNŽ. Če so se pri noni Pepci zbirali furmani, da so pri njej stehtali seno in se, zaradi ravbarjev, ki so radi napadali na cesti proti Jelšanam, nato v konvojih vozili na Reko, pa v baru Oranž dobijo zajtrk nastopajoči v klubu MKNŽ. Ponudba sledi povpraševanju. Gospa Spetič ugotavlja, da je modern turist preprost, rad se pogovarja, raziskuje, ni mu dovolj le hrana in pijača. Ta je šele na drugem mestu.

Učenci od 1. do 7. in 9. razreda Osnovne šole Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice so pod mentorstvom Marjane Rozman, Manuele la Cognata, Mateje Bubnič, Petre Sedmak Strle, Jožice Novak, Helene Iskra, Laure Novak, Erike Čuš, Ane Rozman, Nevice Iskra, Metke Šestan, Nine Močilnikar Sedmak in Martine Petek Gojak, posvetili tradicionalnim jedem v sedanji gostinsko-turistični ponudbi krajev od koder prihajajo. Ugotavljali so, da v Občini Ilirska Bistrica prevladujejo izletniški in tranzitni turisti, - slednjih je zgolj v dveh gostilnah tudi do 250 dnevno, - ki bi jih veljalo zadržati z gastronomsko ponudbo obogateno s tradicionalnimi jedmi. Na razstavo so prinesli raznolike izdelke, prototipe kulinarično navdahnjenih spominkov, zbirko za turiste predlaganih lokalnih receptov, plakate in posnetek pogovora z 92-letno gospo Štembergar iz Ilirske Bistrice o dopustovanju nekoč.

Učenci od 6. do 9. razreda iz Osnovne šole Rudija Mahniča - Brkinca na Pregarjah so pod mentorstvom Tanje Šuštar na podlagi razgovorov s svojimi starši in starimi starši, zbiranjem fotografij, fotografiranjem in zbiranjem različnih materialnih virov zelo sistematično popisali turizem kot razvedrilo in oddih, kot gospodarsko dejavnost in turistična društva na Pregarjah, Javorju, Rjavčah in Preložah nekoč in danes. Ugotovili so, da se je med tukajšnjimi prebivalci turizem za oddih in razvedrilo zares razmahnil šele po 1991. in da so ti kraji znani predvsem po shodih, pustu, cerkvah, lepih razgledih, najdemo tudi etnološko zbirko, žal pa prenočišč, gostiln in trgovin za morebitne dopustnike primanjkuje. Zanimivi sta omembi dopustovanja v okviru enodnevnih ali večdnevnih izletov v organizaciji gasilske zveze ter rjavškega sejma po drugi svetovni vojni na kateremu so prodajali živino, kmečko orodje, oblačila in vino.

Svoje umetnine so na razstavo prinesli tudi učenci 2. razreda Osnovne šole Košana, ki so svojo pot na morje upodobili pod mentorstvom Marije Mršnik. Učenci izbirnega predmeta računalniška omrežja iz 8. in 9. razreda, pa so pod mentorstvom Katje Čekada, kot se za računalništvo spodobi, med starši šolskih in vrtčevskih otrok izvedli spletno anketo na podlagi katere so ugotovili, da je kar 96% od vprašanih v otroštvu dopustovalo, največkrat s starši, se na dopust peljalo z avtom na morje, kjer so prebivali v apartmajih v lasti podjetij v katerih so bili zaposleni starši. Posneli so zanimive intervjuje med katerimi izstopa tisti o štirinajstdnevnem taboru pionirjev v Dolenjskih toplicah na katerem je sodelovalo po deset pionirjev iz vsake jugoslovanske republike. Leta 1985 je Slovenijo na tem taboru zastopalo pet učencev iz Košane in pet iz Prestranka.

Pod mentorstvom Andreje Perhavec Čok in Petre Rakovec so se letošnje teme lotili tudi vsi učenci 1. do 5. razreda Podružnične šole Vreme, ki so raziskovali turizem v Vremski dolini s poudarkom na turističnih društvih. Likovno so upodobili utrinke svojih počitnic in dvoje (turističnih) znamenitosti Vremske doline na katere so še posebej ponosni, tj. škofeljski most in rudnik Vremski Britof. Na šoli so gostili predsednico TKŠD Urbanščica, ki jim je predstavila delovanje starejšega Turističnega društva Vremska dolina znanega po organizaciji skokov s škofeljskega mostu in sedanjega društva Urbanščica, ki poleg turističnih, športnih in kulturnih prireditev skrbi za promocijo in ohranitev naravne, kulturne in tehniške dediščine Vremske doline.

Tudi na Osnovni šoli dr. Bogomirja Magajne iz Divače so k delu pristopili raziskovalno in likovno. Učenci 2. do 5. razreda so se pod mentorstvom Nele Subič in Barbare Jazbec posvetili turizmu skozi prizmo Nanetove gostilne v Matavunu, dopustovanju učencev danes in ustvarjali razglednice šolskega okoliša, učenci 4. in 5. razreda pa so pod mentorstvom Danile Grželj in Anamarije Meglič ustvarjali in raziskovali na temo turizma na Divaškem skozi čas in pri tem zbrali kar nekaj materialnih pričevanj. Med drugim so ugotovili, da je imela na razvoj turizma na Divaškem velik vpliv izgradnja železnice Dunaj-Trst. Tako so iz Trsta semkaj že med obema vojnama prihajali na dnevne izlete Tržačani, kar je imelo za posledico razvoj gostiln. Zaradi zaposlovanja in razmaha prometa se v času Jugoslavije pojavijo sindikalni izleti, dopusti, obiski sorodnikov, še vedno pa tudi božje poti. V času samostojne Slovenije domačine bolj kot hrana, vlečejo potovanja, ogledi znamenitosti in rekreacija.

Kot je zaključila naša letošnja gostja zgodovinarka in etnologinja iz Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem doc. dr. Petra Kavrečič, se zaradi negativnih posledic hitrega, nenačrtnega in nepremišljenega turizma danes vračamo nazaj. Poudarjamo lokalni pristop, uporabo vlaka, avtobusnih linij in koles, večje spoštovanje lokalne identitete in lokalnih posebnosti na sploh, večje koristi za lokalne skupnosti in sonaravni razvoj turizma z uporabo lokalnih materialov, izdelkov, pridelkov, proizvodov in lokalne delovne sile.  

O trajnostnem turizmu ne moremo govoriti, če svojih krajev ne poznamo, razumemo in spoštujemo. Ravno spoznavanje naravnega in kulturnega bogastva UNESCO biosfernega območja Kras in porečja Reke, pomena njegovega ohranjanja, spoštovanja in smotrne nadgradnje pa je od začetkov rdeča nit naše MŠ PŠJ.