Ob mednarodnem strokovnem posvetu SOS Proteus, 14. 4. 2018, Park Škocjanske jame, Slovenija
Park Škocjanske jame, Slovenija, se odlikuje s tremi najpomembnejšimi mednarodnimi designacijami. Od leta 1986 so Škocjanske jame edina lokacija naraven svetovne dediščine UNESCO v Sloveniji. Leta 1999 je bil podzemni tok reke Reke v Škocjanskih jamah vpisan na seznam mokrišč svetovnega pomena Ramsarske konvencije. Leta 2004 pa je Park Škocjanske jame postal UNESCO MAB – območje Človek in biosfera kot Biosferno območje Kras in porečje Reke.
Motivi za tovrstne mednarodne zaščite so bili vselej vezani na vodo. Zaščita Škocjanskih jam kot svetovne dediščine je bila pogojena z željo po izboljšanju kakovosti reke Reke in tako ohranjanju podzemlja jam. Ko so Škocjanske jame postale prvo podzemno mokrišče na svetu, se je še dodatno okrepil pomen varstva tako površinskih voda, ki se stekajo v jame, kot tudi podzemnih voda. Z Biosfernim območjem Kras in porečjem Reke pa se je želelo izpostaviti pomen sonaravnega razvoja tako v porečju reke kot na površju nad jamami in s tem zmanjševanje možnosti onesnaževanja voda.
O najdbah Proteusa v Škocjanskih jamah obstajajo zapisi iz leta 1897. Jamarji so leta 2011 Proteusa opazili tudi v sifonu Ledeni dihnik v Marchesettijevem jezeru v Škocjanskih jamah, večkrat pa je bil opažen tudi v Južni dvorani Kačne jame, po toku reke navzdol. Leta 1989 je bila človeška ribica najdena v sifonskem jezeru končne dvorane v Mejamah pri Danah pri Divači, ki so del hidrološkega sistema Škocjanskih jam.
Utemeljevanje poslanstva parka kot zavarovanega območja in svetovne dediščine obsega skrb za ohranjanje kakovosti vode in ekosistemov na površju in v podzemlju. Prizadevamo si, da bi velika ranljivost vrst in njihovih habitatov, zagotavljanje kakovosti podzemnih voda postali glavno vodilo pri opredeljevanju smiselnosti posegov in dejavnosti na Krasu.
V Parku Škocjanske jame bomo letos pripravili predlog monitoringa Proteusa. V prihodnje si želimo izvesti tudi podrobnejše raziskave prisotnosti v osrednjem zavarovanem in tranzicijskem območju s sodobno in neinvazivno metodo eDNA – okoljske DNA (environmental DNA), kjer se preučuje dedni material, ki je izločen v okolje.
Dejavnosti ozaveščanja javnosti potekajo že od leta 2006, ko smo v naravoslovnem centru v parku, v Delezovi domačiji, postavili v razstavo serijo fotografij Marka Aljančiča, ki predstavljajo razvoj Proteusa in žival z jajčeci. Jamski laboratorij Tular je s predavanjem gostoval na kongresu mladih raziskovalcev 2017 in navdušil s svojimi delom učence mreže šol. Tako smo letos v sklopu strokovnega seminarja za mentorice v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo in Oddelkom za biologijo Univerze v Ljubljani organizirali predavanja o jamski fauni.
S projektom SOS Proteus, ki omogoča, da se najdene živali vrne v naravno okolje, so seznanjeni vsi zaposleni v parku in naravovarstveniki, ki so tudi že sodelovali pri reševanju Proteusa.
Strokovni mednarodni posvet SOS Proteus je del dejavnosti izvajanja UNESCO programa MAB – Človek in biosfera v Biosfernem območju Kras in porečju Reke, ki ga finančno podpira Slovenska nacionalna komisija za UNESCO.
Kot lokacija, ki se ponaša z bogato raziskovalno dediščino podzemlja, s speleološkimi raziskavami, ki so ponesla sloves krasa v svet, si štejemo v izjemno čast, da lahko gostimo strokovni mednarodni posvet o Proteusu ob 250. obletnici prve znanstvene objave. Tako lahko izpostavimo pomemben preplet in vzajemno interakcijo narave, kulture in človeka. Na ta način potrdimo tudi ključne elemente učinkovitega upravljanja zavarovanega območja: spodbujanje in uporaba novih znanstvenih izsledkov za kakovostno varstvo ekosistemov ter izobraževanje in ozaveščanje javnosti. Zelo smo ponosni, da nas v teh prizadevanjih podpira tudi predsednik republike Slovenije Borut Pahor, ki je častni pokrovitelj posveta.
