Pisali smo zgodbe
V sklopu aktivnosti vzpostavitve pogojev za podeljevanje znamke PŠJ tretjim osebam, smo 1. 12. 2015, njene potencialne imetnike povabili, da se udeležijo delavnice pisanja promocijskih zgodb. Te so eden od kriterijev za pridobitev naše znamke, ki stremijo k izgradnji prepoznavnosti ponudbe na Biosfernem območju Kras in porečju Reke na lokalni naravi in kulturni dediščini. Delavnico je v sodelovanju s strokovnimi službami JZ PŠJ vodila dr. Nina Krajnc, slavistka komparativistka in strokovnjakinja s področja pisanja marketinških besedil. Od desetih prijavljenih, se je je udeležilo le pet ponudnikov, zaradi česar pa delo ni bilo nič manj zanimivo in naporno.
Vsi vemo kaj je to narava ali naravna vrednota in zakaj sta pomembni, kaj je zanju dobro, kaj jih ogroža. Malo bolj izmuzljivo pa je razumevanje pojmov dediščina ali izročilo. Gre za fizične, družbene ali duhovne dobrine iz preteklosti, ki so se ohranile in sobivajo z nami v sodobnosti. Dediščina ni nekaj, kar se je slučajno obdržalo, je nekaj, kar se je obdržalo zaradi točno določenega namena in funkcije, ki mu ju zavestno ali nezavestno priznava sodobna družba. Žal pa je globalizacija, kljub vsemu tako zelo posegla v te »naravne« procese človeške družbe, da je prišlo do trganja dediščinskih vezi. Zakaj žal? Ker je dediščina smernica pri izrazito lokalnem načrtovanju trajnostnega razvoja. Poleg tega pa je obenem preverjena blagovna znamka in element prepoznavnosti s kakovostno vsebino.
Zelo poenostavljeno rečeno sta dediščina in narava kompleksni, kvalitetni, edinstveni in neponovljivi lokalni kategoriji, saj nastaneta v tesni interakciji z na lokacijo vezanimi dejavniki (relief, klimatski pogoji, družbene razmere, kulturni vplivi, …). In vse kar je kvalitetno, izvirno in edinstveno ima v današnji situaciji čedalje večji pomen, njegova vrednost pa se še stopnjuje.
Kvalitetna ponudba, ki vestno črpa iz svoje lokalne narave in dediščine, jo dostojno predstavlja, na njej temelji svoj razvoj in nenazadnje sporoča zdrav odnos do sebe in okolice, dostojanstvo, ponos, samozavest, ukoreninjenost, razgledanost, skrb za naravo in zdravo družbeno naravnanost ponudnika, bo za obiskovalce vselej privlačnejša. In takšno dodano vrednost želimo, da bi sporočali/imeli imetniki znamke PŠJ.
Naše promocijske zgodbe, ki smo jih napisali na delavnici z dr. Nino Krajnc, so v bistvu medij sodobne kulture z razsežnostjo dediščine in/ali narave. Pri tem smo se držali opozorila, da če naj bosta narava in kulturna dediščina podlaga trženju, ju moramo v le-to vplesti ali uporabiti v njihovi pomenski polnosti in razumevanju. To pomeni, da smo promocijske zgodbe oblikovali tako, da elementov narave in dediščine na katere smo se sklicevali nismo zgolj površinsko estetizirali, ampak jih v zgodbe vpletli z razumevanjem njihovega lokalnega in širšega pomena ali rabe v preteklosti in/ali danes.
Sledeč petim zlatim pravilom pisanja in upoštevajoč ključne elemente dobre zgodbe smo skozi pogovor in s pomočjo zgodovinskih podlag povezovali osebne pripovedi, dediščino, naravo in ponudbo ter osnovali zgodbe o Suhorju, Turistični kmetiji Vrbin, Dujčevi domačiji, Gombačevem medu, Kmetovi polenti, mlinu Ukno, znamki PŠJ ter Biosfernem območju Kras in porečju Reke. Za prvič je bilo to več kot dovolj.
Sledeč petim zlatim pravilom pisanja in upoštevajoč ključne elemente dobre zgodbe smo skozi pogovor in s pomočjo zgodovinskih podlag povezovali osebne pripovedi, dediščino, naravo in ponudbo ter osnovali zgodbe o Suhorju, Turistični kmetiji Vrbin, Dujčevi domačiji, Gombačevem medu, Kmetovi polenti, mlinu Ukno, znamki PŠJ ter Biosfernem območju Kras in porečju Reke. Za prvič je bilo to več kot dovolj.
