Romanje k fari
V soboto, 8. 8. 2020, smo Odbor za varstvo kulturne dediščine UNESCO Biosfernega območja Kras in porečja Reke, TKŠD Urbanščica iz Vremske doline, novogoriška enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, domačini in Park Škocjanske jame v okviru vremskega opasila, v soglasju z župnikom Slavkom Obedom, ponovno organizirali romanje k Mariji Vnebovzeti, v zahvalo za podedovano bogastvo cerkvic na Divaškem in v Vremski dolini. Tokrat smo se s fižolčki v čevljih do fare odpravili iz Divače, preko Škocjana, Naklega in Škofelj. Spet smo obiskali pet cerkva, za katere verjamemo, da jih je vredno predstaviti javnosti in ohraniti za zanamce.
Šesturni dediščinski pohod smo pričeli ob 8. uri zjutraj pri cerkvi Sv. Antona Puščavnika v Divači in ga zaključili s prihodom v cerkev Marije Vnebovzete v Vremah ob 14. uri popoldan. Kljub napovedim vročega dne, se nas je zbralo slabih dvajset pohodnikov.
Pri vsaki cerkvici smo najprej prisluhnili pričevanjem prebivalcev o vpetosti cerkvice v življenje vasi, ki smo jih s skupnimi močmi strnili domačini in člani Odbora za varstvo kulturne dediščine. V Divači je vaške šege in spomine ter zanimive zgodovinske podatke z nami delil Lucijan Dubrovič, v Škocjanu jih je po zapisih Jasne Peršolja povzela Špela Prunk, v Naklem pa Mirjam Frankovič Franetič, obenem smo v Naklem prisluhnili zapisu pričevanja Nadje Babič, ki ga je podala Darja Kranjc, v Škofljah je cerkvico v življenju vaščanov predstavil Zdravko Škrlj, pri fari pa je župnik Slavko Obed opisal praznovanje velikega šmarna.
Pri vsaki cerkvici smo bili pohodniki deležni razlage pomena posamezne cerkve z vidika umetnostne zgodovine in njenega stanja danes, s strani odgovorne konservatorke Minke Osojnik. V Naklem, kjer sta nas na vhodu v obzidje presenetila dva nova kapitlja, pa nam je restavratorka Katarina Brezigar zaupala kako je tamkaj potekalo restavriranje fresk in zakaj za freske ni dobro, če je zunanja fasada ometana s cementom. Ta nase vleče vlago in skozi freske izloča soli, to pa jih uničuje.
Od cerkvice do cerkvice nas je vodila predsednica TKŠD Urbanščica, ki je letos v celoti prevzelo finančno plat izvedbe dogodka, za kar smo jim hvaležni. Mirjam Frankovič Franetič je obenem poskrbela, da so pohodnike nagovorili tudi ostali prisotni člani odborov BOK in PR ter konzorcija za kraško suhozidno gradnjo. Tako smo na pohodu prisluhnili še npr. krajšim razlagam o flori, favni, muzejskih zbirkah PŠJ in najnovejših arheoloških najdbah v Škocjanu.
V Škofljah nas je nagovorila Anu Kahuna predsednica Odbora za varstvo kulturne dediščine BOK in PR, ki je poudarila, da je vsako dejanje, ki ga storimo za ohranjanje kulturne dediščine naših krajev, pomembno za lepši in boljši svet ter našo prihodnost. Predstavila je delo odbora skozi vseh šest let delovanja, posebno pozornost pa je namenila tudi zahvali gospe Vanji Debevec, - do nedavnega sodelavki JZ Park Škocjanske jame -, saj je bila prav njena ideja povod za organiziranje odborov, njeno spremljanje in podpora pa ključni za nadaljnje delo. Preko delovanja odborov je JZ Park Škocjanske jame aktivno pristopil k sodelovanju z domačini iz širšega območja in ustvaril platformo, preko katere lahko ti aktivno prispevajo k razvoju svojih krajev znotraj UNESCO programa Človek in biosfera oziroma znotraj Biosfernega območja Kras in porečje Reke, je dejala. Navzoče je pozvala, da ostanemo pokončni, načelni in pogumni pri varstvu kulturne dediščine krajev, v katerih živimo in ki jih imamo radi.
Za konec iskrena zahvala Anici Prelc, ki je poskrbela za to, da smo se vsi udeleženci na poti imenitno podkrepili, Dorici Tominc, da nam je odklenila vrata škocjanske in nakelske cerkvice, in hvala vsem, ki ste s svojo navzočnostjo pokazali, da vam je mar.
