Deveti kongres mladih raziskovalcev Biosfernega območja Kras in porečja reke

V petek, 25. 5. 2018, je bilo sila soparno popoldne. Pripravljajo se je na dež. Stemnilo se je, zapihal je veter in izlilo se je iz neba. Enkrat takrat se je zares začel deveti kongres mladih raziskovalcev Mreže šol parka Škocjanske jame, ki je tokrat potekal v večnamenskem prostoru Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne v Divači. Na njem smo prisluhnili predstavitvam enajstih raziskovalnih del 30. učencev iz šestih osnovnih šol. Prvič je na kongresu sodeloval tudi vrtec. Za končno poslastico je poskrbela Sara Kebe iz Hiše eksperimentov s Plinologijo.

Da je najbolj dragoceno učenje s pomočjo dela na terenu, saj učenci tako pridobljene veščine lahko uporabijo tudi na drugih področjih, je v uvodnem nagovoru mladim raziskovalcem na srce položila ravnateljica divaške osnovne šole, Damijana Gustinčič. Koordinatorica Mreže šol PŠJ, mag. Vanja Debevec, pa je med drugim poudarila, da problem, ki se ga lotimo na raziskovalni način, ostane za vedno z nami. In kakšnih problemov so se letos lotevali naši raziskovalci?

Vid Grižon, Ignac in Kristjan Mrzlič, Nik Bolčič in Karin Cerkvenik iz 5. in 6. razreda Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača so pod mentorstvom Mirjam Trampuž preučili preko 30 vrst užitnih divjih rastlin, ki jih njihove mame, none in pranone uporabljajo v domači kuhinji, vrstniki pa v edinstvenih kulinaričnih stvaritvah s katerimi sodelujejo pri programu KuhnaPaTo. Ugotovili so, da je njihova uporaba danes v porastu.

Izabela Krebelj in Zarja Kovačič Štefančič iz 3. razreda Osnovne šole Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica sta pod mentorstvom Nevice Iskra preučili pogoje za razvoj in rast rastlin. Za uspešno rast, rastline potrebujejo kisik, prst in sončno svetlobo, sta zaključili.

Šestošolke Ana Rome, Anja Štemberger in Žana Logar iz iste šole so pod mentorstvom Tamare Urbančič in Nine Močilnikar Sedmak preučile razlike v gojenju zelenjave na prostem, pod kopreno in v topli gredi. Sklenile so, da rastline posajene v toplo gredo ali pod kopreno zrastejo v povprečju 5 dni prej kot rastline posajene na prosto. Na podlagi meritev so obenem ugotovile, da je tam temperatura v povprečju višja za 5 stopinj Celzija.

Učenka osmega razreda Osnovne šole Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica Špela Čekada, je s svojo mamo, mentorico Katjo Čekada iz Osnovne šole Košana, beležila dnevno temperaturo in izdelovala kvačkano odejo kot barvni stolpčni grafikon temperature kraja čez leto. Nastala je »dekca« s celoletnimi meritvami, ki je široka 115 cm, dolga pa kar 285 cm. Nečesa podobnega, čeprav letom raziskovalcev primernejšega, so se lotili v Vrtcu Košana. Otroci skupine Pikapolonice so namreč pod mentorstvom Jožice Trajkov, Tanje Fidelj in Mojce Žnidarčič čez celo leto vsak delovni dan opazovali vreme in ugotovitve zapisovali v razpredelnico. Vzgojiteljice so zaključile, da so otroci na tak način bogatejši za izkušnjo sistematičnega zbiranja podatkov skozi daljše časovno obdobje.

Gal Rojc, Lina Novak, Sara Krebelj, Tanja Gojić, Naja Vičič in Naja Suhadolnik iz 1. do 4. razreda Osnovne šole Košana so pod mentorstvom Mojce Žnidarčič in Katje Čekada spoznavali vremenske pojave z gibanjem potom igre »Vreme«, sestavljanja besed in prikaza s pantomimo, vremenskimi rebusi in »vremenskim spominom«.

Osmošolec Tjaž Dolgan iz iste šole je pod mentorstvom Antonije Tomšič z opazovanjem in meritvami preverjal ali izbrani vremenski pregovori držijo. Od osmih izbranih pregovorov, je na podlagi svoje raziskave ovrgel dva.

Agnes Kresevič, Špela Čekada, Zoja Kocjan in Klemen Bergoč iz 6. in 8. razreda Osnovne šole Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica so pod mentorstvom Benjamine Frank in Nade Šircelj raziskovali oblake, tj. njihov nastanek, oblike, višino na kateri se pojavijo, kdaj prinašajo dež in razloge za njihovo različno obarvanost. Priznali so, da so, kljub poglabljanju, vrste oblakov s težavo prepoznavali, saj hitro spreminjajo obliko, velikost in višino.

Neja Samsa, Staša Riservato in Valerija Mihalič iz 1. do 9. razreda Osnovne šole Rudija Mahniča - Brkinca Pregarje so pod mentorstvom Tanje Šuštar in Dolores Zadel opazovale vreme, merile vlago, temperaturo in zračni pritisk. Med drugim jih je zanimalo število sončnih dni v posameznem mesecu, spoznale so, da nižja vlaga pomeni lepo vreme, in med drugim zaključile tudi to, da je med januarjem in majem na Pregarjah zelo pogosto pihalo.

Alja in Lana Celin, Nuša Fabec, Živa Iskra in Nina Uljan iz 7. razreda Osnovne šole Podgora Kuteževo so pod mentorstvom Vere Frank raziskovale uporabo deževnice v Kočaniji. V nasprotju s predvidevanji so ugotovile, da zaradi vedno bolj sušnih poletij in upada gladine Reke, ljudje vedno bolj skrbno zbirajo deževnico in jo zlasti poleti uporabljajo za zalivanje.

Učenke Nina Uljan, Manca Jaksetič, Kristina Rolih in Sara Vrh iz 7. in 8. razreda iste šole pa so pod mentorstvom Barbare Tavčar Grlj s pomočjo anketnega vprašalnika raziskovale ali je bilo tudi pred 50. leti vreme tako ekstremno kot danes. Med svoje rezultate so zapisale, da se je vreme v tem času bistveno spremenilo. Pred 50. leti so se letni časi med seboj bolj ločili in dlje časa trajali. Tudi takrat so se pojavljale naravne katastrofe, vendar ne tako pogosto kot danes. Danes letni časi zaostajajo za najmanj dva meseca, več je sušnih obdobij in naravnih nesreč (močna deževja in veter podirajo drevesa in odpirajo strehe, Reka večkrat poplavlja, toča skoraj vsako leto uniči kmetijske pridelke).

Že malo utrujene od vseh povzetih znanstvenih ugotovitev, je naše možgančke za konec popolnoma razgibala Sara Kebe s serijo eksperimentov s plini. Uživali smo vsi. Mladi in stari. Krasno je bilo, tako kot je bil krasen celoten kongres za kar gre zahvala vsem sodelujočim.

»Raziskovati pomeni videti, kar so videli vsi, in razmišljati, kar ni razmišljal nihče.«
(Albert Szent-Gyorgyi, madžarsko-ameriški biokemik)