Ljudsko vremenoslovje v naših krajih

V četrtek, 15. 3. 2018, se je Mreža šol parka Škocjanske jame zbrala v Matavunu Pr Nanetovh na vsakoletnem srečanju posvečenemu predstavitvam raziskovalnega dela v počastitev mednarodnega dneva žena, katerega tema v šolskem letu 2017/2018 je bila etno meteorologija. Tokrat kaj veliko o ženskah učenci resda niso poročali, so pa med drugim razložili, da je vreme najpogostejša tema pogovorov, suša ali toča pa sta nekoč lahko hitro zakuhali lakoto pri hiši. Povezava je tako simbolna.

Šalo na stran. Kaj je to ljudsko vremenoslovje? Ljudsko vedenje o vremenu obsega splošne ugotovitve o njem na podlagi opazovanja in s tem povezana znamenja za napovedovanje glede na sonce, luno oziroma nebesna telesa, vetrove, oblake, rastline, živali, počutje ljudi, napovedovanje po svetniških godovih, letnih časih oziroma koledarju. Obsega pa tudi vraževerje ali vremensko magijo, tj. dejanja za odvrnitev slabega in prihod lepega vremena. Tovrstno znanje in prakse v naših krajih so letos raziskovali in spoznavali učenci šestih sodelujočih šol naše mreže, in sicer:  

Na OŠ dr. Bogomirja Magajne iz Divače so najmlajši učenci vrtnarskega krožka 3. in 4. razreda pod mentorstvom Barbare Jazbec zbirali vremenske pregovore, ki so jih nato upodobili s poslikavami in napisi na nakupovalnih torbicah. Učenci raziskovalnega krožka 4. in 5. razreda so pod mentorstvom Danile Gerželj zbirali materialna pričevanja in stare odrabljene dežnike, ki so jim skušali s poslikavami vdahniti novo življenje. Ljudsko vremenoslovje na območju občine Divača so raziskovalno pod drobnogled vzeli šestošolci pod mentorstvom Mirjam Trampuž in med drugim zabeležili napovedovanje dežja v Divači, če ima Nanos ali Vremščica »kapo«, če imajo »kurja črevca« zaprte cvetove čez 9. uro zjutraj in ko krt dela visoke krtine. Prav tako so dokumentirali npr. napovedovanje burje v Vremski dolini, če je nad Vremščico »zastava«, tj. dolg oblak, napovedovanje lepega vremena, če je smrekov storž odprt in še marsikatero zanimivo (lokalno) znamenje za napovedovanje vremena »po starem«.

Našemu povabilu k sodelovanju pri raziskovalnem delu sta se odzvali tudi šoli iz našega biosfernega območja, ki sta se mreži šol pridružili naknadno v letu 2017.

Tako so učenci prve in druge triade OŠ Rudija Mahniča Brkinca iz Pregarij pod mentorstvom Dolores Zadel likovno upodobili napovedovanje vremena z ognjičevim cvetom, učenci 6. do 9. razreda pa pod njenim mentorstvom in mentorstvom Tanje Šuštar izdelali zelo sistematično in pregledno raziskovalno nalogo, kjer so svoje izsledke nizali po krajih in pojavih. Med drugim so v Hujah in Preložah zabeležili, da lunin kolobar napoveduje dež oziroma spremembo vremena, svetla luna in svetle zvezde lepo vreme, rdeča luna spremembo vremena, mlaj pa poslabšanje vremena. Ugotovili so, da nekateri starejši ljudje še danes napovedujejo vreme po znamenjih v naravi, medtem ko se mlajše generacije zanašajo izključno na sodobno tehnologijo.

Učenci 8. in 9. razreda OŠ Košana, ki so ljudsko vremenoslovje raziskovali pod mentorstvom Katje Čekada, so med napravami in pripomočki za napovedovanje vremena na območju njihovega šolskega okoliša zabeležili in dokumentirali vetrnice, termometre, vremenske hišice, figurice iz posebnih kristalov, ki so se ob spremembi vremena različno obarvale, v novejšem času pa steklene cevi napolnjene s tekočino z obarvanimi kapljami, ki se premikajo navzgor oziroma navzdol glede na spremembo vremena. Med drugim so zabeležili napovedovanje grdega vremena, če čebele ne odidejo daleč od čebelnjaka, in vihar, če napadajo mimoidoče. Dež napovedujejo tudi nemirni psi, ki rijejo zemljo in jedo travo, so poročali. Po vsem zabeleženem ljudskem znanju o vremenu, so sklenili, da bodo tudi sami, tako kot to danes počnejo le še starejši ljudje, opazovali vreme in se učili napovedovati njegove spremembe. 

Prvošolčki iz podaljšanega bivanja OŠ Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice so pod mentorstvom Laure in Ines Novak, izdelali imenitne vremenske hišice, učenci tretjega razreda pa so se pod mentorstvom Nevice Iskra posvetili deževnim oblakom. Oboje je nekoč služilo za napovedovanje vremena. Učenci 6. do 9. razreda so si pod mentorstvom Anice Brožič in Nine Močilnikar Sedmak, zadali raziskovalno nalogo v okviru katere so preverjali ali vremenski reki in napovedi vezani na svetnike res držijo. Kako? Za vsak mesec so si izbrali god svetnika in z njim povezan vremenski rek, preučili njegov pomen ter preverili meritve temperature in vremena na šolski vremenski postaji tega dne med 2008 in 2018.

Sedmošolci in osmošolci OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice so pod mentorstvom Nadje Baša pripravili zajeten kup dragocenih raziskovalnih nalog v katerih so obdelali vse predlagane raziskovalne teme. Za predstavitev so si, ob dodatni pomoči mentoric Nade Šircelj in Benjamine Frank, izbrali sklop o napovedovanju vremena po rastlinah in živalih, glede na svetnike in koledarske dneve ter vremensko magijo. Tako smo zvedeli, da so naši predniki, ko se je približevalo nevihtno vreme, dele, na oljčno nedeljo blagoslovljene, oljčne vejice vrgli na ogenj ali na dvorišče, da bi zavarovali domačijo pred nevihto, točo in udari strele. Zabeležili pa so tudi molitev pred nevihto, ki pravi: »Hudi oblaki bodite ponižni, kakor je Jezus bil, ko je za nas krvavi pot potil.« Učenci so svoje raziskovalne izsledke podkrepili še z razstavo v katero so vključili vremenske zapiske Matjaža Šajna iz Trnovega (1978) in Franca Kosiča iz Kosez (2002).

Mentorice Vera Frank, Barbara Tavčar in Nataša Zidar iz OŠ Podgora Kuteževo so koordinirale terensko raziskovalno delo učencev 5. in 7. razreda o najpogostejši temi pogovorov v Koćaniji. Če danes ljudje predvsem opazujejo ekrane, so včasih naravo in pri tem uporabljali vsa svoja čutila, so med drugim zaključili koćanski učenci. Tako je veljalo da, če so otroci sitni, ljudje bolj lačni in nizkega pritiska, z glavoboli in bolečinami v kolenu, to napoveduje dež. Ob toplem vetru pa so pravili, da se ljudje hitro spremo zaradi malenkosti. Stari ljudje še vedno radi povedo, da pred dežjem vse močneje diši in glasneje zveni. Ko se sliši piskanje vlaka iz Bukovice, to napoveduje dež.    

Predstavitev znanstvenih izsledkov letošnjega raziskovalnega dela mreže šol v počastitev mednarodnega dneva žena, smo zaključili s predavanjem slavnostnega gosta, meteorologa Gregorja Vertačnika iz Agencije RS za okolje, ki je nadobudnim raziskovalcem za kontrapunkt skušal približati sodobno spremljanje vremena in podnebja. Podrobneje je razložil merjenje temperature in vlažnosti zraka, predstavil simpatični lasni higrometer in psihrometer ter načine uporabe meritev. Učencem je podal tudi nekaj praktičnih idej za sprotno uporabo meritev.

Konec dober, vse dobro. Ponosni na raziskovalni duh in prenos lokalnih znanj o vremenu med generacijami, ki je preveval naše učence in se ponovno zgodil v okviru Mreže šol parka Škocjanske jame, smo si izrekli nasvidenje prihodnje leto.